polonapozgan.com

Tako se imenuje CD, ki sem ga kupila v petek pri Vale Novaku. Skupina MILDREDS. In zdaj jih vrtim že od včeraj zvečer. Gre za hrvaško skupino, komadi pa so nastajali v studiu v Ljubljani.

Po res dolgem času poslušam glasbo (tista na radiu ne šteje). Muzika se mi je vsedla nekam v želodec, čeprav sem sicer živela z njo in skozi njo. Za vsak svoj filing sem imela svoj komad ali svoj band. Zdaj se vozim z avtom z izklopljenim radiem. Ker ne morem poslušati samo glasbe, ampak poslušam še vse ostalo (kako je kak moderator naredil nekaj dobro ali manj dobro, kako so posneti oglasi, kako padajo jingli, itd.). Groza.

No, te se splača poslušat. In sem prav ponosna, da sem končno spet kupila CD :) Sem ga kar pofotkala :)

Vsako jutro okoli petih si s Sašem pošljeva sms, da preveriva, če sva oba budna. Ko sem si danes “čistila” gsm, sem se prav nasmejala, ko sem videla, kako poteka najina jutranja komunikacija.

Dokazano (rahlo debilno) gradivo:

Nedelja zjutraj, malo brskam po blogih in najdem tole …

http://jonas.blog.siol.net/2008/05/08/fotr/

Prosim, poglejte (vsaj) zadnji del posnetka :):)

V oddaji Na zdravje so gostili očeta Jonasa Žnidaršiča. Gospod je brihta, Jasna Kuljaj sicer nekoliko preveč pokroviteljska (ne veš, če se pogovarja z otrokom ali s starejšim gospodom). Ampak … konec pogovora … ta je pa za dol past :)

Vsako nedeljo zvečer sva s Sašem gosta oddaje Družinski dvoboj. Oddaja je na sporedu ob 18h na TV3. Voditeljica je simpatična in neutrudna Vesna Malnar, najina naloga pa je tekmovalcem podeljevati točke za umetniški vtis, ki ga napravijo s svojim tekmovanjem. Snemanja so sicer naporna, hkrati pa tudi precej zabavna. No, najbolj pomembno je to, da gre denar, ki ga tekmovalci zaslužijo, v dobrodelne namene.

P.s.: na tej fotki se je zgodilo nekaj čudnega … Sašev trebuh je očitno skočil name … ;)

V tem stadiju ;) (kak izraz!) svojega življenja imam več časa zase, kot sem ga imela kadarkoli do sedaj. Menda sem uspešno ozdravljeni workoholik in priznam, da mi to sede. Kako zelo paše, ko človek ni obremenjen samo z delom, ko ti ni treba že zgodaj zjutraj v blokec zapisovati vseh sestankov, pa organizirati vseh dejavnosti in projektov, ki bi jih želel speljati.

Moji dnevi tako potekajo precej drugače, kot so v preteklih letih. Čas za sprehode, za razmišljanja, za prijatelje, za starše in predvsem - zase. Da si resitiram glavo in jo poženem na novo (čeprav se mi včasih zdi, da sta zaradi vsega tega časa, na svetu prazna samo še dva prostora - Sahara in moja glava).

Lepo je spreminjati stezo v široko cesto in na njej srečevati meni najljubše:

* Primoža, ki vsak dan skrbi za moje smejalne gube (z jogurtom na nosu;):

* Nino in njeno Izo, ki je vsak dan večja:

* Piko, s katero lahko hodim na izlete in pred katero govorim, kar mi v trenutku pade na pamet;)

* Nino, ki se potepa po svetu in s katero se nekajkrat na teden pocartava na daljavo:

Tako Sašo Papp že navsezgodaj zjutraj sprobava vaše nagrade … :)

Pred tem je seveda sezul šlapne …

In potem sva imela v studiu drug vonj … namesto vonja po jutranji kavi ;)

V preteklem letu smo se na Radiu Center res trudili.

- 1000 otrok za Slovenijo,
- 20 let v 20 - ih dneh,
- Sašo Papp plačuje vaše položnice,
- Skriti zvok,
- Božička Polona in Sašo Mraz,
- Keš klic za 10.000 evrov …

… to je samo nekaj akcij, za katere smo iz dneva v dan “umirali” in vam jih skušali prenesti na način, ki vam bo všeč. Nekaterim so bile akcije všeč, drugim ne, je pa dejstvo, da smo dejansko skušali narediti kar največ za naše poslušalce. Na vsakem sestanku, vsakem programu, ki smo ga oddelali, so bili naši poslušalci in misel nanje v prvem planu.

S Sašem nisva nikoli razmišljala egoistično - v smeri “to je nama všeč, to bi delala, tega pa ne bi”, ampak sva vselej razmišljala, kaj je tisto, kar si želijo najini poslušalci. Trud se je obrestoval, v soboto smo v Cankarjevem domu dobili Viktorja.

Sicer sem nekje prebrala, da so nagrade kot hemeroidi. Sčasoma jih faše vsaka rit. Kljub temu pa … uf! kako paše, ko ugotoviš, da se je trud obrestoval ;) Hvala vsem, ki ste glasovali!

V nedeljo sem spekla fenomenalne čokoladne kolačke.

Dokaz 1:

Dobro, no, saj ne zgledajo ne vem kaj, so pa dobri (Katja in Simonca sta pojedli vsaka štiri ;)

Ker je recept zelo preprost, rezultat pa več kot zadovoljiv, ga delim z vami.

Sestavine:
200 g temne čokolade
100 g masla
200 ml mleka
1 jajce
100 g kisle smetane
3 jedilne žlice sladkorja
250 g moke
2 kavni žlički jedilnega škroba
1 jedilna žlica pecilnega praška
3 jedilne žlice kakava
sol
sladkor v prahu za posip

In potem:
Pečico na 180C. Maslo in čokolado med mešanjem razstopiš. Zmešaš posebaj mleko, jajce, kislo smetano in sladkor. Bzzzz …. z mešalcem, 2 minuti. In potem v posebni posodi moko s škrobom, pecilni, kakav in ščepec soli. Moki dodaš čokoladno maslo in mlečno mešanico in parkrat zamahneš s kuhalnico.

In zdaj mala tajna velikog majstora: v tej fazi dodaj 200 g zamrznjenih malin! Mljask …

Napolni vdolbinice pakača za mafine in peci 25 minut. Potresi s sladkorjem v prahu.

Dokaz 2 (to fotko dodajam samo zato, ker moj mož pravi, da zgleda kot kupček dr … - da vas ne bo kaj presenetilo, ko boste že do konca spekli;):

Če je kdo umetnik govora in nagovarjanja, potem je to zagotovo Steve Jobs, ustanovitelj podjetja Apple.

“Če živiš vsak dan kot da je tvoj zadnji, boš nekega dne zagotovo imel prav”. ;) To je ena iskrica iz njegovega govora, ki ga morate slišati. Morda se vas dotakne, vam da razmišljati ali pa … kaj pa veš … morda vam celo spremeni življenje ;)

http://video.google.com/videoplay?docid=6791277826275399315

Uživajte!