Kaj ni človek neverjetna žival? Na milijone divjih živali ubije, da bi zaščitil udomačene živali in njihovo hrano. Nato ubije na milijarde domačih živali in jih poje. V povračilo umre na milijone ljudi, kajti prehranjevanje z živalmi povzroča degenerativne in smrtonosne bolezni, kot so bolezni srca in ledvic ter rakava obolenja. Nato človek muči in pobije še več živali, da bi našel zdravila za vse te bolezni. Drugje pa na milijone ljudi umira zaradi lakote in podhranjevanja, kajti hrana, ki bi jo ti ljudje lahko dobili, je namenjena za rejenje domačih živali. Medtem nekaj ljudi umira od žalostnega smeha, ko pomislijo na to, kako neumen je človek, ki tako zlahka in tako divje ubija, enkrat na leto pa pošilja voščilnice, ki želijo “Mir na Zemlji”:

Predgovor h knjigi C. Davida Coatesa
Old MacDonald’s Factory Farm

Danes je Maksa spet obiskal stric Sašo. Ker se je Maks 9 mesecev, ko je bil še v trebuščku, prebujal ob njegovem glasu, sta seveda že stara znanca :)

Vsak dan se vsaj enkrat spomnim na ta blog. Pa imam ves čas občutek, da bi po tako dolgem času nepisanja morala spisati nekaj genialnega za začetek. (Pa seveda ne bo nič iz tega:) Bo pa nekaj za začetek, ki bo, upam, botroval k temu, da bom v bodoče vsaj malo bolj pridno pisala.

Pri nas doma se te dni vse vrti v ritmu: hranjenje, previjanje, pa spet malo hranjenja, pa uspavanje, pa spet hranjenje, pa previjanje, pa … V tem vrstnem redu dalje. Vmes še malo posiljevanja z vozičkom in dudico, nad katerima Maks ni preveč navdušen :) Po mesecu dni seveda še nimamo ustaljenega urnika, trudimo se dohitevati drug drugega, mi ustreči Maksu, on pa … Kdo bi vedel! :) Najbolj me zbega, ko me sprašujejo, če je priden. Kaj to pomeni? Če pridno je? Ali pridno spi? Ali pa pridno kaka? :) Ali to mogoče pomeni, da ne joka preveč? No, kar se slednjega tiče, priznam, da sem se na jok navadila šele zadnji teden. Pred tem bi najraje jokala poleg njega.

Kljub vsem prebranim knjigam je praksa precej drugačna od teorije (in kako pri milem bogu vsi strokovnjaki vedo, zakaj joče mesec dni staro bitje, kaj čuti in o čem razmišlja?!).

Za začetek bo dovolj, vsakih nekaj minut namreč začutim neustavljivo željo, da ga grem pogledat :) In če spi več kot dve uri skupaj, bi ga itak najraje uščipnila :)