Vsak dan se vsaj enkrat spomnim na ta blog. Pa imam ves čas občutek, da bi po tako dolgem času nepisanja morala spisati nekaj genialnega za začetek. (Pa seveda ne bo nič iz tega:) Bo pa nekaj za začetek, ki bo, upam, botroval k temu, da bom v bodoče vsaj malo bolj pridno pisala.

Pri nas doma se te dni vse vrti v ritmu: hranjenje, previjanje, pa spet malo hranjenja, pa uspavanje, pa spet hranjenje, pa previjanje, pa … V tem vrstnem redu dalje. Vmes še malo posiljevanja z vozičkom in dudico, nad katerima Maks ni preveč navdušen :) Po mesecu dni seveda še nimamo ustaljenega urnika, trudimo se dohitevati drug drugega, mi ustreči Maksu, on pa … Kdo bi vedel! :) Najbolj me zbega, ko me sprašujejo, če je priden. Kaj to pomeni? Če pridno je? Ali pridno spi? Ali pa pridno kaka? :) Ali to mogoče pomeni, da ne joka preveč? No, kar se slednjega tiče, priznam, da sem se na jok navadila šele zadnji teden. Pred tem bi najraje jokala poleg njega.

Kljub vsem prebranim knjigam je praksa precej drugačna od teorije (in kako pri milem bogu vsi strokovnjaki vedo, zakaj joče mesec dni staro bitje, kaj čuti in o čem razmišlja?!).

Za začetek bo dovolj, vsakih nekaj minut namreč začutim neustavljivo željo, da ga grem pogledat :) In če spi več kot dve uri skupaj, bi ga itak najraje uščipnila :)